Slovar glasbenih izrazov: akordi, tonaliteta, ritem in oder
12 min branja
Na listu z akordi vidite »sus4« in ne veste, kaj pomeni, ali na vaji slišite »gremo nazaj na most« in ne veste, kje vstopiti: glasbeni izrazi se pogosto uporabljajo, ne da bi jih kdo razložil. Ta slovar zbira izraze, ki jih na odru in na vajah slišite najpogosteje, razvrščene po temah. Ob vsakem izrazu je angleški ustreznik, ker večina listov z akordi in aplikacij uporablja angleške okrajšave. Kjer vodnik temo razloži podrobneje, je povezava v izrazu.
Toni in zvok
- Ton (note) — En sam zvok določene višine. Zahodna glasba uporablja 12 različnih tonov; nato se isto zaporedje ponovi oktavo višje.
- Imena tonov: H in B — V slovenščini so osnovni toni C, D, E, F, G, A, H. Kar se mednarodno imenuje »B«, je pri nas H; slovenski B je ton, znižan za pol tona (angleško Bb). Številni pop listi z akordi uporabljajo mednarodni zapis, zato preverite, kateri je mišljen. Pri solmizaciji velja: pri »fiksnem do« je do vedno C, pri »relativnem do« je do prvi ton tonalitete, v kateri igrate.
- Oktava (octave) — Razdalja od enega tona do naslednjega z enakim imenom. Zgornji ton niha z dvakratno frekvenco spodnjega.
- Poltonski in celotonski korak (semitone, whole tone) — Pol tona je najmanjši korak med sosednjima tonoma; na kitari je to en pražec. Cel ton sta dva poltona.
- Višaj in nižaj (sharp, flat) — Višaj zviša ton za pol tona (C#, cis), nižaj ga zniža za pol tona (Eb, es). Piše se # in b.
- Enharmonija (enharmonic) — Dve imeni za isti zvok: cis in des sta ista tipka, isti pražec.
- Interval (interval) — Razdalja med dvema tonoma, imenovana terca, kvinta in tako naprej. Intervali dajejo značaj akordom in melodijam.
- Lestvica (scale) — Toni, razvrščeni po stalnem zaporedju intervalov. Najpogostejši sta durova in molova lestvica.
Akordi
- Akord (chord) — Navadno trije ali več tonov, ki zvenijo skupaj; tudi dvotonske power chorde, kot je E5, imenujemo akordi. Kako se berejo oznake akordov, razloži vodnik kako brati oznake akordov.
- Osnovni ton (root) — Ton, ki akordu da ime: osnovni ton akorda G je G.
- Dur (major) — Akord, zapisan samo s črko: C, G, D. Navadno zveni svetlo in odprto.
- Mol (minor) — Črki se doda »m«: Am, Em. Ima temnejšo, bolj otožno barvo.
- Dominantni septakord (dominant seventh, 7) — Durovemu akordu se doda mala septima: G7 = G, H, D, F. Zveni napeto in želi naprej na naslednji akord. Samo »7« vedno pomeni ta akord; molov septakord se piše m7 (Am7), velika septima maj7.
- Velika septima (major seventh, maj7) — Doda se velika septima: Cmaj7. Mehka barva, pogosta v jazzu in bossa novi.
- sus2 in sus4 (suspended) — Terco nadomesti sekunda ali kvarta: Dsus4. Ni ne dur ne mol, zveni odprto in se navadno razreši v običajni akord.
- add9 — Doda se nona (sekunda oktavo višje), terca ostane: Cadd9.
- dim in aug (zmanjšani, zvečani) — Bdim (pri nas Hdim) zveni napeto in temno, Caug dvoumno; oba služita predvsem kot prehodna akorda.
- Akord s poševnico (slash chord) — Ton za poševnico je basovski ton: D/F# je akord D s fis v basu.
- Barré (barre chord) — Z enim prstom pritisniti več strun na istem pražcu. Akorde, kot sta F in Bm (pri nas Hm), na kitari navadno igramo z barréjem.
- Zaporedje akordov (chord progression) — Vrstni red akordov v pesmi, na primer C – G – Am – F.
Tonaliteta in transpozicija
- Tonaliteta (key) — Osrednji ton in lestvica, okoli katerih se vrti pesem: »Pesem je v G-duru.« Kako jo določite: kako določiti tonaliteto pesmi.
- Tonika (tonic) — Osrednji ton tonalitete, »dom« pesmi. Pesmi se navadno vračajo na tonični akord in se pogosto na njem končajo.
- Vzporedna molova tonaliteta (relative minor) — Durova in molova tonaliteta z istimi toni: C-dur in a-mol, G-dur in e-mol.
- Transpozicija (transpose) — Sprememba tonalitete pesmi, pri kateri vse akorde premaknemo za enak razmik. Korak za korakom: kako transponirati akorde.
- Kapodaster (capo) — Sponka na vratu kitare, ki pritisne vse strune na istem pražcu. Zviša tonaliteto, ne da bi spremenili prijeme; kateri pražec da katero tonaliteto, je v tabeli kapodastra.
- Modulacija (modulation) — Sprememba tonalitete sredi pesmi. Pogost primer v popu: zadnji refren se ponovi za pol ali cel ton višje.
- Glasovni obseg (vocal range) — Razpon med najnižjim in najvišjim tonom, ki ga glas udobno zapoje. Tonaliteta se izbere po njem: v kateri tonaliteti naj pojem.
- Nashvillski sistem številk (Nashville Number System) — Akorde zapišemo s številkami glede na stopnjo v tonaliteti namesto s črkami: 1 – 5 – 6m – 4. Ko se tonaliteta spremeni, list ostane enak: vodnik po nashvillskem sistemu.
Ritem in tempo
- Udarec, doba (beat) — Enakomerni utrip glasbe; tisto, kar s stopalom tapkate ob pesmi.
- Tempo — Hitrost pesmi.
- BPM (beats per minute) — Udarci na minuto; tako se meri tempo. 60 BPM je en udarec na sekundo. Kako ga ugotovite: vodnik po BPM.
- Metronom (metronome) — Naprava ali aplikacija, ki enakomerno klika v izbranem tempu.
- Takt (bar, measure) — Vsaka od enakih skupin, v katere razdelimo udarce. Na listih z akordi takte navadno ločujejo navpične črte.
- Taktovski način (time signature) — Pove, koliko dob ima takt in katera notna vrednost nosi dobo. 4/4 je najpogostejši, 3/4 je valčkov takt. 6/8 navadno čutimo kot dve dobi po tri osminke, od tod zibajoč občutek.
- Sinkopa (syncopation) — Poudarek na šibkih dobah ali med dobami namesto na močnih; ritmu da napetost in gibanje.
- Odštevanje (count-in) — Štetje pred začetkom pesmi, ki da tempo: »ena, dva, tri, štiri«. Tako vsa skupina vstopi hkrati.
- Vzorec brenkanja (strumming pattern) — Ponavljajoče se zaporedje udarcev navzdol in navzgor po strunah.
Deli pesmi
- Uvod (intro) — Začetni del pesmi, navadno preden vstopi vokal.
- Kitica (verse) — Del, katerega besedilo se vsakič spremeni in pelje zgodbo naprej.
- Predrefren (pre-chorus) — Kratek del, ki med kitico in refrenom stopnjuje napetost.
- Refren (chorus) — Del, katerega besedilo in melodija se ponavljata; najbolj zapomnljiv del pesmi.
- Most (bridge) — Del, ki pride navadno enkrat in z drugačnimi akordi prinese novo barvo.
- Vmesni del, solo (interlude, solo) — Vmesni del je inštrumentalni prehod med dvema deloma. V solu en inštrument ali glas sam prevzame melodijo, pogosto improvizirano.
- Zaključek (outro) — Zadnji del, ki pesem sklene.
- Ponovitev (repeat) — Znak, da se del zaigra še enkrat; na listih z akordi pogosto zapisan kot »x2«.
Italijanski izrazi v notah: tempo in dinamika
V notah in na listih z akordi sta tempo in glasnost pogosto zapisana v italijanščini. Izrazi so enaki v vseh jezikih; ko se jih enkrat naučite, jih preberete v katerih koli notah.
- Adagio — Počasi, umirjeno.
- Andante — V hodečem tempu, zmerno počasi.
- Moderato — Zmerno hitro.
- Allegro — Hitro in živahno.
- Presto — Zelo hitro.
- Ritardando (rit.) — Postopoma upočasnjevati. Najpogosteje na koncu pesmi, lahko pa sklene kateri koli del.
- Accelerando (accel.) — Postopoma pospeševati.
- A tempo — Po upočasnitvi ali pospešitvi se vrnite v prejšnji tempo.
- Korona (fermata) — Lok s piko nad noto: ta nota ali pavza se poljubno podaljša. V skupini jo konča znak vodje.
- Piano (p) in forte (f) — Igrati tiho in glasno. Podvojena črka okrepi: pp zelo tiho, ff zelo glasno.
- Mezzopiano (mp) in mezzoforte (mf) — Srednje tiho in srednje glasno.
- Crescendo (cresc.) — Postopoma glasneje. Označen tudi z odpirajočimi se vilicami (<).
- Decrescendo, diminuendo (dim.) — Postopoma tiše; označen z zapirajočimi se vilicami (>).
- Staccato — Odsekano: pika nad noto pomeni, da se zaigra kratko.
- Legato — Vezano: toni se povežejo brez presledkov.
- Da capo (D.C.) — Od začetka.
- Dal segno (D.S.) — Ponovi od znaka (𝄋).
- Coda — Zaključni del pesmi. »D.C. al coda« pomeni: od začetka in na označenem mestu skok v codo.
Inštrument in uglasitev
- Uglaševanje, uglasitev (tuning) — Nastavitev strun na prave tone; tudi nabor tonov, na katere so strune uglašene. Korak za korakom: kako uglasiti kitaro.
- Standardna uglasitev (standard tuning) — Na kitari od najdebelejše do najtanjše strune E A D G H E (mednarodno E A D G B E).
- Drop D — Uglasitev, pri kateri je najnižja struna znižana na D; za težke, močne akorde.
- Uglaševalnik (tuner) — Naprava ali aplikacija, ki zazna zaigrani ton in pokaže, ali je uglašen.
- Pražec (fret) — Kovinske paličice, vdelane v vrat kitare. »Tretji pražec« pomeni tudi mesto tik za tretjo paličico, kjer pritisnete. Vsak pražec zviša ton za pol tona.
- Trzalica (pick) — Majhna, tanka ploščica za udarjanje po strunah.
- Prstna tehnika (fingerstyle) — Strune igramo s prsti namesto s trzalico; bas, akordi in melodija lahko zvenijo hkrati.
- Tabulatura, tab (tablature) — Zapis, ki s številkami pokaže, kateri pražec pritisniti na kateri struni.
Oder in vaje
- Seznam pesmi (setlist) — Urejen seznam pesmi za nastop: kako sestaviti seznam pesmi.
- Repertoar (repertoire) — Vse pesmi, ki jih glasbenik ali skupina zna zaigrati.
- Vaja (rehearsal) — Priprava programa pred nastopom, sami ali s skupino.
- Tonska vaja (soundcheck) — Nastavitev glasnosti inštrumentov in mikrofonov pred nastopom.
- Monitor (monitor) — Zvočnik, obrnjen proti glasbeniku, ali ušesni monitor, da na odru sliši sebe in skupino.
- List z akordi (chord chart) — Stran z akordi, pogosto nad besedilom, ki pokaže zgradbo pesmi. Lead sheet je nekaj drugega: vsebuje tudi melodijo v notah.
- Pesmarica (songbook) — Mapa ali aplikacija, ki zbira liste z akordi.
- ChordPro — Besedilni zapis, ki akorde piše v oglatih oklepajih med besedilo: [G]Nekega dne... Kako se piše: vodnik po ChordPro.
- Pedal za obračanje strani (page turner) — Bluetooth nožni pedal, ki obrne stran na tablici.
Kje te izraze srečate v Songlivu
- Tonaliteta in transpozicija: ko je pesem odprta, se dotaknete ciljne tonalitete in vsi akordi se zapišejo v novi tonaliteti; premakne se tudi basovski ton akordov s poševnico. Kapodaster je izbira vsakega posebej.
- Vrste akordov: v zavihku Akordi filtrirate po vrsti, na primer maj7, sus4 ali dim, in si ogledate diagrame.
- Tempo: metronom deluje od 30 do 300 BPM, najdeni tempo pa lahko shranite k pesmi.
- Uglasitev: vgrajeni uglaševalnik vas vodi struno za struno v standardni uglasitvi.
- Seznam pesmi in oder: seznam odprete na odru; v odrskem načinu pesem in tonaliteta, ki ju izbere vodja, hkrati prideta na zaslone vse skupine, brez interneta.
Songlivo hrani vaše pesmi in sezname na napravi, akorde transponira v katero koli tonaliteto in v odrskem načinu vso skupino pripelje na isto pesem. Kako izrazi delujejo v praksi, pokaže vodnik po transpoziciji.