Kako uglasiti kitaro: korak za korakom, z uglaševalnikom ali brez

Standardna uglasitev: E A D G B E

Šest strun je od najdebelejše do najtanjše uglašenih na E, A, D, G, B in E. Strune se štejejo od najtanjše: visoki E je 1. struna, nizki E je 6. struna.

Obe struni E sta isti ton dve oktavi narazen. To je priročna zadnja preverba: 1. in 6. struna, zaigrani skupaj, morata zveneti čisto.

Preden začnete: prenizko, previsoko in ključ

Če struna zveni nižje, kot bi morala, je prenizka; če višje, je previsoka. Zategovanje strune zviša višino, popuščanje jo zniža. Če niste prepričani, v katero smer vrtite, med počasnim vrtenjem ključa struno ves čas brenkajte — če se višina dviga, zategujete.

Uglaševalniki napako prikažejo v centih: polton ima 100 centov. Ko kazalec stoji na sredini in je napaka le še nekaj centov, je struna uglašena.

Tonu se vedno približajte od spodaj. Če je struna previsoka, jo najprej popustite malo pod ton, nato zategnite do njega. Tako se zobnik v mehaniki usede in struna med igranjem ne zdrsne nazaj.

Uglaševanje z uglaševalnikom, korak za korakom

1. Če lahko, poiščite tih prostor. Telefon držite blizu telesa kitare; pripenjalni uglaševalnik pripnite na glavo.
2. Začnite s 6. struno, nizkim E. Zaigrajte jo prazno — brez pritiska na prečko — enkrat, z običajno močjo, in pustite, da zveni.
3. Če je kazalec na nizki strani, zategnite ključ; če je na visoki, najprej malo popustite, nato zategnite do sredine.
4. Ko kazalec obstane na sredini, preidite na naslednjo struno: 5 (A), 4 (D), 3 (G), 2 (B), 1 (visoki E).
5. Po zadnji struni še enkrat preverite vse. Zategovanje strun vrat rahlo upogne in prve uglašene strune lahko odplavajo — zlasti z novimi strunami ali po veliki spremembi uglasitve.

Močan udarec je za trenutek previsok. Ne berite ob udarcu, ampak trenutek pozneje, ko se ton umiri.

Brez uglaševalnika: metoda 5. prečke

Brez uglaševalnika lahko kitaro še vedno uglasite samo s sabo. Zamisel je preprosta: 5. prečka vsake strune da isti ton kot naslednja tanjša struna, zaigrana prazno. Edina izjema je 3. struna, kjer uporabite 4. prečko.

1. Za referenco vzemite 6. struno. Če niste prepričani, da je prava, jo najprej nastavite po referenci (glejte opombo spodaj).
2. 6. struno pritisnite na 5. prečki in jo zaigrajte: to je A. Prazno 5. struno spravite na isti ton.
3. 5. struna na 5. prečki je D: z njo izenačite prazno 4. struno.
4. 4. struna na 5. prečki je G: z njo izenačite prazno 3. struno.
5. Izjema: 3. struna na 4. prečki je B: z njo izenačite prazno 2. struno.
6. 2. struna na 5. prečki je E: z njo izenačite prazno 1. struno.

Ko sta dva tona blizu, njuno skupno igranje ustvari valovanje. Ko vrtite ključ, se valovanje upočasni; ko izgine, se tona ujemata. Vsak korak svojo majhno napako prenese v naslednjega, zato na koncu zaigrajte 1. in 6. struno skupaj.

Ta metoda kitaro uglasi samo s sabo, ne z drugimi inštrumenti. Če igrate z drugimi, začetni ton vzemite od reference: E na klavirju, druge uglašene kitare ali glasbenih vilic 440 Hz. Z vilicami je najlažja pot flažolet na 5. prečki 5. strune (struno se rahlo dotaknite, ne da bi jo pritisnili): da natanko 440 Hz. 5. struno nastavite, dokler se ne ujema z vilicami, nato 6. struno spravite do nje tako, da se njena 5. prečka ujema s prazno 5. struno.

Klasična, akustična, električna kitara in bas

• Klasična kitara (najlonske strune). Enaka uglasitev: E A D G B E. Nove najlonske strune se raztegujejo več dni in ves čas padajo; pogosto uglaševanje v prvih dneh je normalno.
• Akustična kitara (jeklene strune). Najobčutljivejša na spremembe temperature in vlage. Če pride iz hladnega avtomobila v topel prostor, ji pred uglaševanjem dajte nekaj časa v torbi.
• Električna kitara. Uglaševalnik, priključen s kablom, da najčistejši odčitek. Če so prazne strune uglašene, toni na 12. prečki pa ne, težava ni uglasitev, ampak intonacija: nastaviti je treba dolžino strune na kobilici.
• Floyd Rose in druge plavajoče kobilice. Kobilica uravnoteži napetost strun proti vzmetem: zategovanje ene strune povleče kobilico in popusti druge. Pričakujte več krogov; pri modelih z zaklepnim sedlom najprej zaklenite sedlo in končajte s finimi uglaševalniki na kobilici.
• Bas kitara. 4-strunski bas je uglašen na iste tone kot štiri najdebelejše strune kitare (E A D G), oktavo nižje; 5-strunski doda nizki B. Metoda je enaka.

Alternativne uglasitve: drop D, pol tona nižje in odprte uglasitve

Nekatere pesmi zahtevajo nestandardno uglasitev. Najpogosteje boste naleteli na te:

Najhitrejša pot v drop D na posluh: 6. struno nižajte, medtem ko jo igrate skupaj s prazno 4. struno. Ko sta isti D oktavo narazen, valovanje izgine. Za preverbo mora 6. struna na 7. prečki dati isti A kot prazna 5. struna.

Pol tona nižje je en način, da pesem zaigrate za polton nižje: prsti delajo iste prijeme, zvok pa pade. Do iste tonalitete brez preuglaševanja pridete tudi tako, da transponirate akorde — takrat se namesto tega spremenijo prijemi.

Pesmi, ki zahtevajo drugo uglasitev, na seznamu postavite drugo ob drugo; preuglaševanje je najdaljši premor na odru. Več v vodniku po seznamih pesmi.

Zakaj se kitara razglaša?

• Nove strune. Prvih nekaj dni se raztegujejo. Po namestitvi vsako struno nežno potegnite stran od prijemnika, znova uglasite in to nekajkrat ponovite; struna se tako usede veliko hitreje.
• Temperatura in vlaga. Strune in les se odzovejo na spremembe. Pod odrskimi lučmi po prvih nekaj pesmih znova preverite uglašenost.
• Struna zdrsne na ključu. Brez nekaj ovojev okoli osi struna pod napetostjo zdrsne. Ko menjate strune, na osi pustite dovolj ovojev.
• Struna se zatika v sedlu. Če višina med vrtenjem ključa skoči s »ping«, se struna zatika v svojem utoru v sedlu na vrhu vratu. Malo svinčnikovega grafita, vtrtega v utor, pomaga, da struna drsi.
• Kapodaster. Kapodaster strune rahlo povleče in jih lahko zviša. Ko je nameščen, preverite uglašenost; več v vodniku po kapodastru.

Uglaševanje na odru in na vaji

• Uglasite tik pred nastopom, ko se kitara prilagodi prostoru.
• Med pesmimi na hitro preverite. Če na seznamu za vsak prehod računate 20–30 sekund, je za to prostor.
• Na glasnem odru mikrofon telefona sliši tudi druge inštrumente. Tam je pripenjalni ali pedalni uglaševalnik zanesljivejši.
• Večina pedalnih uglaševalnikov med uglaševanjem utiša vaš signal; telefoni in pripenjalni ne. Če ne želite, da občinstvo sliši uglaševanje, zmanjšajte glasnost.
• Vsi v skupini naj uporabljajo isto referenco, navadno A = 440 Hz. Če ima nekdo uglaševalnik nastavljen na 442 Hz, vsak akord rahlo trči.

Uglaševalnik v Songlivo

Songlivo ima vgrajen vodeni uglaševalnik. Na voljo je v brezplačni različici, ne prikazuje oglasov in ne potrebuje interneta: zvok se obdela v telefonu in se nikamor ne pošlje.

1. V Nastavitve → Inštrument izberite svoj inštrument: Kitara, Bas kitara (4 ali 5 strun), Ukulele, Mandolina ali Bendžo. Uglaševalnik od tam prevzame število strun in njihove tone.
2. Odprite Nastavitve → Orodja → Uglaševalnik, tapnite Začni in dovolite dostop do mikrofona.
3. Zaslon začne z najdebelejšo struno in vam pove, katero struno zaigrati: »Zaigrajte 6. struno«. Zaigrajte jo in ključ vrtite, kot piše zaslon: »Zategni — prenizko« ali »Popusti — previsoko«.
4. Ko struna za trenutek ostane v območju ±10 centov, zaslon izpiše »Uglašeno«, telefon zavibrira in kratko zapiska, uglaševalnik pa sam preide na naslednjo struno. Na koncu pokaže »Vse strune so uglašene«.
5. Za ponovno uglasitev določene strune tapnite njen gumb na zaslonu; za začetek od začetka uporabite ikono za osvežitev v zgornji vrstici (»Začni znova«).

Uglaševalnik deluje v standardni uglasitvi z referenco A = 440 Hz. Cilja za drop D, pol tona nižje ali odprte uglasitve ni; zanje uporabite zgornjo metodo na posluh.

Telefon držite blizu telesa kitare; v tihem prostoru da najzanesljivejši odčitek. Na glasnem odru delo bolje opravi pripenjalni ali pedalni uglaševalnik.